Domov » Okolje in energija » Učinkovita raba energije (ure) » Učinkovita raba energije v Sloveniji

Učinkovita raba energije v Sloveniji


Kako energetsko učinkovita je Slovenija?

Učinkovitost rabe energije spremljamo s kazalnikom energetske intenzivnosti, ki je izračunan kot razmerje med količino energije (izraženo v kilogramih ekvivalentne nafte - kratko kgoe) in bruto domačim proizvodom, izraženim v stalnih cenah leta 1995. Kazalnik meri tako porabo energije, kot tudi splošno učinkovitost njene rabe.  Za Slovenijo je ta kazalnik v letu 2001 znašal 350 kgoe/1000 EUR, v letu 2003 pa 338 kgoe/1000 EUR in kaže, da se je energetska učinkovitost v zadnjem obdobju nekoliko izboljšala.

Struktura porabe energije
V strukturi končne porabe energije v Sloveniji, ki se je v zadnjem letu povečala za 5 %, največji delež zavzemajo naftni proizvodi (47 %), sledijo pa električna energija (21 %), zemeljski plin (17 %), obnovljivi viri (9 %), toplota (4 %) in trdna goriva (2 %). Končna poraba energije je največja v prometu (29 %), sledijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (28 %) ter gospodinjstva, ki porabijo četrtino vse porabljene energije v Sloveniji.

V gospodinjstvih poraba naftnih derivatov največja
Struktura končne porabe energije v slovenskih gospodinjstvih kaže, da gospodinjstva porabijo največ naftnih proizvodov (35 %), ki jim sledijo obnovljivi viri (26 %), kjer precejšen delež zajemajo les in električna energija (21 %) ter toplota in zemeljski plin z enakim deležem (9 %).
Po podatkih iz leta 2002 ima v Sloveniji 6 % stanovanj pralni stroj z energijsko nalepko, medtem ko imajo 3 % stanovanj hladilnik z energijsko nalepko. Pralni stroji imajo večinoma energijsko nalepko razreda A, medtem ko imajo hladilniki večinoma energijsko nalepko razreda B.

Polovica energije je iz uvoza
Slovenija približno polovico potrebne energije uvozi. Podobno velja tudi za države članice EU. Precej nad povprečjem EU-25 pa je v Sloveniji proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije. Največji delež uporabe obnovljivega vira za pridobivanje električne energije med članicami EU ima Avstrija (53 %), sledi ji Švedska (40 %), Slovenija pa se z deležem 23 % nahaja na šestem mestu petindvajseterice.

Najdražje je ogrevanje z električno energijo
Pomemben dejavnik, ki vpliva na končno porabo energije, so tudi cene energije. Ogrevanje slovenskih gospodinjstev je bilo januarja 2005 najdražje v primeru ogrevanja z električno energijo, najcenejše pa je bilo ogrevanje z daljinsko toploto.
Razmerje med cenama končne energije ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina pa se je v zadnjem obdobju spremenilo: od julija 2004, ko sta bili ceni podobni, se je cena ekstra lahkega kurilnega olja močno povečala in v juliju 2005 in za 25 % presegla ceno zemeljskega plina.

Slovenske cene energentov podobne evropskemu povprečju
Primerjava cen energije v Sloveniji s tistimi v drugih državah članicah EU pokaže, da je cena električne energije za gospodinjstva v Sloveniji za 25 % nižja od povprečne cene v Evropski uniji. Na Češkem, Malti, Poljskem, v Estoniji, Grčiji, Latviji in Litvi so cene električne energije za gospodinjstva nižje od slovenskih. Najvišja je cena na Danskem.
Cena zemeljskega plina za gospodinjstva, ki plin uporabljajo tudi za ogrevanje, je v Sloveniji približno enaka povprečni ceni v Evropski uniji. Najvišji ceni zemeljskega plina za gospodinjstva v Evropski uniji imata Danska in Švedska, najnižji pa Estonija in Latvija. Najdražji neosvinčeni 95-oktanski bencin v Evropski uniji je na Nizozemskem, Slovenija pa se kljub rasti cen še vedno uvršča med države z najnižjo ceno bencina. Podoben položaj je tudi pri dizelskemu gorivu.

Energetska učinkovitost drugod
Po podatkih Eurostataje Evropska unija v letu 2003 rabila energijo učinkoviteje od Združenih držav Amerike in manj učinkovito kot Japonska: kazalnik energetske intenzivnosti za Japonsko je znašal 119 kgoe/1000 EUR, v EU 25 je znašal 209 kgoe/1000 EUR v Združenih državah Amerike pa 313 kgoe/1000 EUR. V Evropski uniji je imela najnižjo energetsko intenzivnost Danska s 128 kgoe/1000 EUR, sledita ji Avstrija (151) in Nemčija (160). Najmanj učinkovito pa so rabili energijo v Estoniji s 1208 kgoe/1000 EUR, v Litvi (1204) in na Slovaškem (937).

Emisije CO2 na prebivalca

Leta 2003 smo v Sloveniji povzročili 19,8 MIO ton CO2 ekvivalenta emisij toplogrednih plinov. Največ je bilo emisij ogljikovega dioksida (81 %), sledijo pa emisije metana (10 %), dušikovega oksida (8 %) in F-plinov (1 %), ki imajo nizko raven emisij, vendar velik toplogredni potencial. Največji vir emisij je energetika (s prometom vred) (80 %), sledijo kmetijstvo (10 %), industrijski procesi (6 %) in odpadki (4 %).
Vsaka prebivalka in prebivalec Slovenije tako v povprečju prispevata k nastanku skoraj 10 ton CO2 ekvivalenta letno. S tem presegamo svetovno povprečje, ki je 4 ton CO2 ekvivalenta na prebivalca, in – kar je še veliko huje – drastično presegamo raven emisij toplogrednih plinov, ki bi bila trajnostna (povprečno 2 ton CO2 ekvivalenta na prebivalca letno) .

V Sloveniji presegamo dovoljene emisije CO2/prebivalca. Ogromne rezerve imamo pri gospodinjstvih. Projekcije kažejo težnjo naraščanja za cca 1,8% letno.

Viri: