Raba energije v stavbah

Učinkovita raba energije ima izjemno pomembno vlogo v celotni verigi dodane vrednosti v energetiki, zato se bodo spodbujali ukrepi učinkovite rabe energije na vseh področjih – pri proizvodnji, prometu in končni rabi energije.

Za zmanjšanje porabe energije v stavbah je potrebno prilagajati in racionalno upravljati tudi sisteme daljinskega ogrevanja. Od leta 2019 naprej morajo biti vse novo zgrajene javne stavbe, ki za svoje delovanje porabijo energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, zgrajene kot skoraj nič-energijske, od leta 2021 pa to velja še za vse ostale novogradnje. Energija v takih stavbah bo v veliki meri zagotovljena iz obnovljivih virov energije.

Na podlagi Energetskega zakona je Vlada Republike Slovenije 28. julija 2016 izdala Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju. Uredba določa obveznost vzpostavitve sistema upravljanja z energijo v stavbah oseb javnega sektorja, zavezance in minimalne vsebine tega sistema, s ciljem povečanja energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije v stavbah, ki jih uporabljajo osebe javnega sektorja. Uredba zahteva, da se sistem upravljanja z energijo vzpostavi v stavbah in posameznih delih stavb, ki so v lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti in v uporabi državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in ustanov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, in katerih uporabna površina obsega več kot 250 m².

Sistem upravljanja z energijo skladno z Uredbo vključuje:

• izvajanje energetskega knjigovodstva;
• določitev in izvajanje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije;
• poročanje odgovorni osebi zavezanca o rabi energije, s tem povezanih stroških in izvajanju ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti stavbe.

Poročanje podatkov o rabi energije v javnem sektorju poteka preko aplikacije za e-poročanje. Zavezanec mora za začetek poročanja skladno z Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju  (Ur. l. RS, št. 52/16) na Ministrstvu za infrastrukturo pridobiti dostop do aplikacije za e-poročanje.

 

ZA POMOČ IN SVETOVANJE GLEDE POROČANJA SE LAHKO OBRNETE NA ENERGETSKO AGENCIJO ZA PODRAVJE: INFO@ENERGAP.SI

---

ENERGETSKO KNJIGOVODSTVO

Energetsko knjigovodstvo je sistem zbiranja in spremljanja podatkov o rabi energije v stavbi ali posameznem delu stavbe in se vodi kot informatizirana zbirka podatkov na podlagi identifikacijske oznake stavbe ali dela stavbe. Informatizirano zbirko energetskega knjigovodstva vodi ministrstvo, pristojno za energijo. Ob pravilni uporabi lahko z energetskim knjigovodstvom zmanjšamo porabo energije tudi do 15 %.

Energetsko knjigovodstvo služi tudi izobraževanju, saj omogoča, da se ocenijo tisti morebitni prihranki, ki niso rezultat spremembe zunanjih pogojev (npr. povprečna temperatura v določenem mesecu ali letu) ali izboljšave tehnologij, temveč rezultat sistematičnih in motiviranih prizadevanj uporabnikov za čim manjšo porabo energije (pravilno prezračevanje, pravočasno ugašanje luči in aparatov, sprotno seznanjanje o energijski porabi itd.). Interes za (bolj) učinkovito rabo energije v javni stavbi je odvisen od motivacije upravitelja, vzdrževalnega oz. tehničnega osebja, uslužbencev in uporabnikov.

Vodenje energetskega knjigovodstva omogoča:

• ciljno spremljanje rabe energije in drugih energetskih/ekoloških kazalcev v stavbah;
• sprotno ugotavljanje večjih odstopanj od povprečnih vrednosti rabe energije in ugotavljanje vzrokov zanje;
• vpogled o stanju stavb in ogrevalnih sistemov;
• zmanjšanje transakcijskih stroškov dostopa do podatkov;
• lažje določanje prioritetnih ukrepov za zmanjšanje energije v stavbah;
• ovrednotenje oz. dokazljivost dejanskih učinkov izvedenih ukrepov URE in je tako osnova za potencialno delitev privarčevanih sredstev med upravniki/uporabniki javne stavbe in občino;
• služi kot ena od podlag, ki omogočajo oblikovanje pogodbenih načinov financiranja ukrepov učinkovite rabe energije z investiranjem privatnega kapitala (t.i. pogodbeno financiranje energetskih storitev oz. Energy contracting.)
• pripomoček za izvedbo energetskega pregleda stavbe.

 

Energetsko podnebna agencija za Podravje je leta 2010 vzpostavila centralno energetsko upravljanje z energijo v javnih stavbah Mestne občine Maribor, kot prvi primer dobre prakse v Sloveniji na področju učinkovite rabe energije. Sistem za daljinsko energetsko upravljanje zajema daljinsko vodeno energetsko knjigovodstvo (vodenje rabe energije preko interneta) in daljinsko upravljanje v več stavbah. To pomeni, da se v centru zbirajo in analizirajo podatki o rabi energije ter se hkrati nadzirajo izvedeni ukrepi. Primerjati je mogoče med stroški in rabo v različnih stavbah. S spremljanjem rabe energije se spremljajo tudi emisije CO₂. Nadzor nad rabo energije omogoči tudi lažje iskanje dodatnih finančnih sredstev za potrebno energetsko obnovo stavb s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. Na podlagi teh podatkov se pripravlja vsa investicijska dokumentacija za energetske sanacije. Za vse stavbe so na voljo informacije in pomoč, če nastopijo težave z energetskimi sistemi. Strokovnjak agencije zadevo na terenu preveri in če je možno tudi uredi (to je možno v približno 40 %). V nasprotnem primeru pokliče zunanjega izvajalca. S takšnim načinom dela se prihranijo stroški.

---

ENERGETSKI PREGLEDI

Energetski pregled stavbe predstavlja celotno analizo porabe in stroškov za energijo. Z njim določimo energetsko učinkovitost dane stavbe. Največkrat pregled izvajamo zato, da se lahko na podlagi le tega odločimo za energetsko sanacijo določene stavbe .

Ena poglavitnih nalog pregleda je izračunati povratno dobo naložbe, kar nam pomaga pri odločitvi, za katere ukrepe se bomo odločili pri sanaciji. Pogosto nam tako strokovnjak za energetsko sanacijo stavbe lahko pove, katere ukrepe lahko z razpoložljivimi sredstvi izvedemo in v kolikšnem času se nam bo naložba povrnila.

Glede na namen in obseg energetskih pregledov lahko energetske preglede razvrstimo v tri skupine:

• Preliminarni pregled - predstavlja najbolj enostavno obliko energetskega pregleda. Analiza se izdela na podlagi enodnevnega obiska stavbe in na podlagi podatkov o porabi energije, zbranih s pomočjo vprašalnika.
• Poenostavljeni energetski pregled - se priporoča za preproste in lahko razumljive primere.
• Razširjeni energetski pregled - je pregled, ki zahteva natančno analizo stavbe. Vsebuje natančne izračune energetskih potreb in natančno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije.

Pri manjših stavbah se lahko zadovoljimo s poenostavljenim energetskim pregledom, če so ukrepi, ki naj bi jih izpeljali, popolnoma razvidni. Razširjeni energetski pregled se uporablja pri stavbah, ki so večje in imajo kompleksnejše porabnike energije.

Energetski pregled obsega sledeče dejavnosti:

• analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo, ki vključuje pridobivanje podatkov (iz računov, s pomočjo meritev, popisov števcev itd.) in analizo podatkov o rabi energije;
• določitev nabora možnih ukrepov učinkovite rabe energije, kjer ukrepi segajo od zamenjave kotla in uvedbe boljše regulacije ogrevanja in do zamenjave oken oz. izolacije fasade. Pomembno je tudi informiranje lastnika in uporabnikov o možnostih za smotrnejše ravnanje z energijo;
• analiza izbranih ukrepov, za katere se določijo prihranki energije in stroškov ter višina in vračilna doba investicije. Oceni se tudi pozitivne vplive ukrepov na okolje. Izvajalec energetskega pregleda izdela tudi prednostni seznam predlaganih ukrepov;
• poročilo o energetskem pregledu, ki obsega tudi povzetek predlaganih ukrepov. Svoje predloge izvajalec predstavi lastniku in uporabnikom na skupnem sestanku, kjer se dogovorijo o prioritetnih aktivnostih, ki izhajajo iz energetskega pregleda.

---

ENERGETSKE IZKAZNICE

Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Vsebuje najpomembnejše kazalce rabe energije v stavbi in razvršča stavbo v enega od razredov rabe energije. Njen osnovni namen je informiranje kupca oziroma najemnika stavbe o njeni energetski učinkovitosti, posredno o pričakovani višini stroška za energijo in o morebitnih naložbah, potrebnih za energetsko posodobitev stavbe in naprav v njej. Energetska izkaznica stavbe ni nagrada, temveč spričevalo o kakovosti toplotnih lastnosti stavbe. Pridobi jo lahko vsaka stavba. Njena veljavnost je omejena na 10 let.

 

Vrste energetskih izkaznic

• Računska energetska izkaznica (rEI) se lahko izdela in izda za vsako stavbo. Predpisana je za stanovanjske stavbe in za vse nove stavbe. Pri tej izkaznici se upoštevajo standardni robni pogoji tako glede klime na lokaciji kot glede režima uporabe stavbe. Na izračun po tej metodologiji ne vplivajo življenjske navade.
• Merjena energetska izkaznica (mEI) je namenjena samo obstoječim nestanovanjskim oz. javnim stavbam, ker se pri prodaji/najemu take stavbe način uporabe stavbe bistveno ne spremeni. Pri stanovanjskih stavbah ne moremo uporabiti merjene energetske izkaznice, ker bi individualne posebnosti dotedanje rabe stanovanja lahko imele za posledico nerealno sliko energijskih kazalnikov. Pri zamenjavi lastnika se namreč lahko bistveno spremeni način uporabe stavbe.

Kaj vse mora vsebovati energetska izkaznica in postopek njene izdelave?

• Energetska izkaznica stavbe mora vsebovati referenčne vrednosti, ki omogočajo primerjavo in oceno energetske učinkovitosti stavbe. Sestavni del energetske izkaznice so priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti, razen pri novih stavbah in pri najemu.
• Posamezna stavba ali posamezni del stavbe ne more imeti dveh ali več veljavnih energetskih izkaznic. Nova energetska izkaznica za posamezno stavbo ali posamezni del stavbe razveljavi prejšnjo.
• Ko lastnik posameznega dela stavbe v večstanovanjski stavbi, za katero se lahko izda energetska izkaznica le za celotno stavbo, naroči izdajo energetske izkaznice, izdana energetska izkaznica velja za celotno stavbo.
• Energetsko izkaznico stavb izdaja pooblaščena pravna ali fizična oseba iz 339. člena energetskega zakona (EZ-1), na zahtevo stranke.
• Vsako izdajo energetske izkaznice mora neodvisni strokovnjak za izdelavo energetske izkaznice, sočasno z njeno izdajo, prijaviti za vpis v register energetskih izkaznic. Energetska izkaznica se izroči lastniku posamezne stavbe ali posameznega dela stavbe.
• Register energetskih izkaznic vodi ministrstvo, pristojno za energijo in je javen. V register se vpišejo podatki o stavbi oziroma delu stavbe, podatki o energetski izkaznici, podatki o neodvisnem strokovnjaku, ki je izdelovalec izkaznice: ime in priimek ter številka in datum izdaje licence.

 

Kdo mora imeti energetsko izkaznico?

Energetske izkaznice so obvezne pri novogradnji in za nepremičnino, ki se prodaja ali oddaja v najem za več kot 12 mesecev. Pri prodaji ali oddaji nepremičnine v najem bodo morali lastniki zagotoviti, da se pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti nepremičnine iz energetske izkaznice.

Energetsko izkaznico je potrebno pridobiti za vse nove stavbe in za vse javne stavbe s površino večjo od 250 m².

Za novogradnjo mora investitor pridobiti energetsko izkaznico pred vložitvijo zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Ta energetska izkaznica mora izkazovati izpolnjevanje zahtev predpisa (PURES-2, 2010), ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. Izkaznica je obvezen sestavni del projekta izvedenih del (PID). Ob pridobitvi uporabnega dovoljenja mora investitor kupcu ali najemniku predložiti energetsko izkaznico.

 

Kdaj energetska izkaznica ni potrebna?

• Stavbe ali dele stavb v prodaji v primeru izkazane javne koristi za razlastitev.
• Stavbe ali dele stavb v prodaji v postopku izvršbe ali v stečajnem postopku.
• Stavbe ali dele stavb v prodaji ali oddaji, ko je v last Republike Slovenije ali lokalne skupnosti prešla na podlagi sklepa o dedovanju.
• Stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
• Stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti.
• Industrijske stavbe in skladišča.
• Nestanovanjske kmetijske stavbe, če se v njih ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev.
• Enostavne in nezahtevne objekte.
• Samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m².