Domov » Stavbe » Raba energije v stavbah

Raba energije v stavbah

Učinkovita raba energije ima izjemno pomembno vlogo v celotni verigi dodane vrednosti v energetiki, zato se bodo spodbujali ukrepi učinkovite rabe energije na vseh področjih – pri proizvodnji, prometu in končni rabi energije.

Pomembno področje je tudi gradnja, saj 40 % vse energije porabimo v stavbah. Stavbe v lasti in rabi javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda, zato ima pri izpolnjevanju letnih obveznosti 3 % energetske prenove površine javnih stavb vodilno vlogo javni sektor.

Za zmanjšanje porabe energije v stavbah je potrebno prilagajati in racionalno upravljati tudi sisteme daljinskega ogrevanja. Od leta 2019 naprej morajo biti vse novo zgrajene javne stavbe, ki za svoje delovanje porabijo energijo za ogrevanje in/ali hlajenje, zgrajene kot skoraj nič-energijske, od leta 2021 pa to velja še za vse ostale novogradnje. Energija v takih stavbah bo v veliki meri zagotovljena iz obnovljivih virov energije.


Za doseganje krovnega cilja energetske učinkovitosti bo potrebno četrtino obstoječega stavbnega fonda do leta 2020 energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 mio m2 stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %. Celovita, predvsem energetska prenova stavb (trajnostna gradnja) je tudi vladni strateški projekt št. 1. Izvajanje tega projekta bo pripomoglo k zagonu gradbeništva, povečana bo kreditna aktivnost poslovnih bank, model financiranja bo za energetsko sanacijo omogočal tudi koriščenje sredstev EU. Naš cilj je sprejeti ukrepe in pripraviti model financiranja, s katerimi bomo v Sloveniji povečali delež energetsko saniranih javnih in zasebnih objektov ter v projekte pritegnili čim več zasebnih sredstev.

Energetska učinkovitost stavb je označena z energetsko izkaznico, ki poleg razreda energetske učinkovitosti (lestvica od A do G) vsebuje tudi priporočila za večjo energijsko varčnost ter potrošnikom preko informacije o porabi energije omogoča primerjati cene in najemnine za stanovanjske objekte.

 

Energetske izkaznice so namenjene informiranju potrošnikov, saj podatki lahko vplivajo na ceno nepremičnine, ter promociji nizkoenergetskih stavb. Hkrati pa naj bi bile instrument, s katerim bo investitor lahko preveril, ali so izvajalci res naredili stavbo tako, kot je to določeno v projektni dokumentaciji. V Avstriji na primer, kjer država močno spodbuja nizkoenergetsko in pasivno gradnjo, je energetska izkaznica tudi podlaga za pridobitev subvencij.

 

Energetske izkaznice za nove in obstoječe stavbe bodo različne. Za nove stavbe bodo temeljile na izračunani rabi energije, medtem ko bodo pri obstoječih stavbah temeljile na dejanski porabi energije. Za javne stavbe in stavbe z dostopom javnosti, ki merijo več kot 1000 m2 bo obvezna javna predstavitev energetskih lastnosti stavbe in energetskih kazalnikov (pri vhodu ali na drugem vidnem mestu).

 

Določanje energetske učinkovitosti

Metodologija računa energijskih lastnosti stavbe naj bi upoštevala vse dejavnike, ki vplivajo na porabo energije, in razvrstila stavbe glede na vrsto, velikost in namen (stanovanjske stavbe, pisarne, šole itn.). Določanje energetske učinkovitosti stavbe bo zajemalo dejavnike, kot so: toplotna izolacija, ogrevalni sistem, klimatski sistem, naravno prezračevanje, kakor tudi pasivna razsvetljava in toplotni dobitki od sončnega sevanja.

 

Pozitivni dejavniki so lahko sistemi za pridobivanje toplote in električne energije s soncem, daljinski ogrevalni sistemi in stroji s soproizvodnjo toplote in električne energije.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo: http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/energetika/ucinkovita_raba_energije/