Domov » Transport » Cilji evropske prometne politike

Cilji evropske prometne politike

CILJI EVROPSKE PROMETNE POLITIKE

Cilj razvoja trajnostnega prometa je ločiti mobilnost od njenih negativnih stranskih učinkov, kar je tudi ključnega pomena za doseganje okoljskih in energetskih ciljev EU do leta 2020. Za dosego tega cilja EU vzpodbuja razvoj okolju prijaznejšega prometnega sektorja, ter razvoj učinkovitih sistemov za upravljanje prometa. V ospredju so še prizadevanja za doseganje lizbonskih ciljev, med katere sodi tudi močan, konkurenčen, trajnosten in inovativen prometni sistem EU, ki ustvarja učinkovite prometne tokove in povezave. Dobro delovanje prometne logistike, inovativni sistemi in stroškovno učinkoviti procesi na tem področju lahko prispevajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in hkrati h krepitvi svetovne konkurenčnosti evropskih prometnih industrij.

Konkretni cilji evropske prometne politike so:

Uravnotežena uporaba različnih oblik prometa
Med vsemi oblikami prometa najbolj prevladuje cestni promet. Največ blaga in potnikov se prevaža prav po cestah. Glavni cilj vsake trajnostne prometne politike mora biti preusmeritev cestnega prevoza blaga in potnikov na manj onesnažujoče oblike prometa (železniški promet, pomorski promet, letalski promet). Druga prednostna naloga je združevanje različnih oblik prevoza s povezavo ceste in železnice, morja in železnice ali železnice in zračnega prometa. Tretja naloga je povezava razdrobljenih regionalnih in nacionalnih prometnih omrežij v ustrezno celoto in četrta naloga je izvedba velikih infrastrukturnih projektov, tako imenovanih transevropskih mrež (trans-European networks – TEN)
Cilj EU je vzpostaviti ravnotežje med različnimi oblikami prometa in doseči boljšo izkoriščenost obstoječe infrastrukture. EU si prizadeva preusmeriti potnike iz dolgih cestnih in kratkih letalskih potovanj na železnice, ter hkrati razviti in posodobiti železniški promet. Preusmeritev lahko EU vzpodbuja s primeri dobrih praks, kot so ciljne naložbe v druge oblike prometa, ki lahko absorbirajo povečanje prometa, in cenovnimi shemami, ki upoštevajo dejanske stroške uporabe cest in pospešujejo „naravni” prehod na druge oblike prometa.

Ohraniti konkurenčnost gospodarstva
Za EU je pomembno, da ljudje vsakodnevno prispejo na delo, da potujejo poslovno ali zasebno in da je blago dostavljeno varno, zanesljivo, udobno in hitro. Učinkovit prometni sistem je pogoj za konkurenčno evropsko gospodarstvo in delovanje notranjega trga. Promet pa je hkrati tudi sam gospodarska panoga. Prometni sektor raste vzporedno z rastjo gospodarstva. S svojimi politikami je EU pospešila rast prometa. Odstranila je fizične meje, uveljavila enotni trg in s pravili konkurenčnosti vzpodbudila trgovino.
Konkurenca je prav tako prisotna tudi na nacionalnem prometnem trgu. Torej je prisotna tako v cestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu. Namen EU je vzpostaviti dinamičen prometni sektor, od katerega bodo imeli prednosti državljani, podjetja in vlade.

Oblikovati evropsko dimenzijo prometa
Vsaka država članica EU je sama odgovorna, da razvije in vzdržuje svojo prometno infrastrukturo in omrežje. Upravičenost ukrepanja na EU ravni izhaja iz zaveze zagotavljanja štirih svoboščin, in v primerih, če bi nekoordinirane nacionalne politike povzročile diskriminacijo med prometnimi operaterji iz različnih držav.
Od vključitve prometa med politike Skupnosti z Maastrichtsko pogodbo je EU dosegla določen napredek, posebno pri odpiranju cestnega in letalskega prometnega trga konkurenci.
Kljub temu, da so bili posamezni prometni sektorji uspešno liberalizirani in nacionalni trgi vključeni v evropski enotni trg, pa na EU ravni še ne obstaja skupna prometna politika.

Upoštevati stroške
Skupna prometna politika bi zmanjšala stroške na vseh ravneh. Stroške danes povzročajo prometni zastoji, ker so razlog za zamude, povečano onesnaževanje, nižjo kakovost storitev in za zmanjšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Primer visokih stroškov je obstoječi sistem zračnega nadzora. Namesto enotnega evropskega prometnega nadzornega sistema deluje 26 nacionalnih sistemov z 58 centri za nadzor koridorjev, kar je trikrat več kot na primerljivem področju v ZDA.

Zagotoviti trajnostni razvoj
Rešitve se praktično same ponujajo. Oživiti je treba železniški promet in ostale alternative cestnemu prometu, preusmeriti prevoz blaga na železnico, pomorske poti in celinske plovne vode, vzpodbuditi ljudi, da potujejo z vlakom namesto letalom (potovanja, ki so krajša od 400 km), promovirati prevozne oblike, ki združujejo prevoz potnikov in blaga, povezati nacionalna železniška omrežja in vzpostaviti bolj neposredni plačilni sistem uporabnikov prometne infrastrukture za njeno uporabo.
To bo prispevalo tudi k zmanjšanju onesnaževanja ter povečalo prometno varnost. V Evropi moramo tako bolj učinkovito in intenzivno izkoristiti obstoječe prometne zmožnosti in sisteme.

Oblikovati uporabnikom prijazen prometni trg
Zmanjšanje prometnih zastojev, zamud in onesnaževanja, bolj uravnotežena uporaba različnih oblik prevoza in financiranje ter izvajanje večletnih TEN programov bo prineslo koristi vsem uporabnikov prometnega sistema, tako ponudnikom storitev in posameznim uporabnikom, kot nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem. Zato se morajo cene uporabe cest, letališč, pristanišč, železnic in vodnih poti oblikovati glede na prepotovano razdaljo, velikost in težo vozila, čas dneva, kategorijo infrastrukture in podobne dejavnike. Zaslužek pa bi moral biti investiran v nove projekte prometne infrastrukture.
Bolj kot finančni oziroma gospodarski stroški so pomembna človeška življenja, zato je treba v EU dvigniti standarde cestne varnosti. Možnosti je več, od zvišanja kazni za vožnjo pod vplivom alkohola, boljšega označevalnega sistema na cestah do višjih standardov za varnost cestnih vozil. Enako je treba povečati varnost v pomorskem prometu, predvsem da se zmanjša nevarnost velikih nesreč in onesnaževanja.
Prometna politika EU je že pripomogla k izboljšanju kakovosti prometnih storitev, ki so uporabnikom na voljo po ugodnih cenah. Uporabniki prometnih storitev pa imajo zagotovljene tudi druge pravice: letalski prevoznik je zaradi zamud dolžan potnikom nuditi obroke in pijačo, po potrebi namestitev v hotelu, dati na razpolago komunikacijska sredstva, ponuditi nadomestni prevoz ali povrniti stroške, če je letalo prezasedeno. Podobne pravice bodo kmalu lahko uveljavljali tudi potniki v železniškem prometu.


Vir: http://www.evropa.gov.si/si/promet/